REAL MADRID C.F. - La historia (4. parte)

NOVE GENERACIJE V KLUBU:

V sezoni 1970/71 se je Real prvič in edinkrat uvrstil v finale Pokala pokalnih zmagovalcev, ki sedaj ne obstaja več. V finalu so nato beli nesrečno izgubili s Chelsea. Leta 1974 se je končala era Miguela Munoza na klopi Reala. V 14. sezonah je osvojil: 9X La Liga, 2X Copa del Rey, 2X Pokal državnih prvakov in 1X Interkontinentalni naslov. Na klopi ga je nasledil nekdaj legendarni igralec belih Luis Molowny. Pozneje sta bila trenerja še dva Srba: Miljan Miljanić in Vujadin Boškov. V tem času je Real v glavnem osvajal La Lige in Cope del Rey, vendar v različnih letih.

2. junija leta 1978, pa se je zgodil eden najbolj tragičnih trenutkov v zgodovini Reala. Šest dni pred svojim 83. rojstnim dnem je umrl dolgoletni igralec, kapetan, trener in predsednik Santiago Bernabeu. Na čelu kluba je deloval, kar 35 let in ga ne le postavil na noge, temveč ga naredil za največjega na svetu. Zadnja tekma Reala, ki jo je znameniti predsednik gledal na svojem stadionu je bil El Clasico, na katerem je Real zanesljivo zmagal s 4:0. Santiago Bernabeu je izjemen človek z veliko karizmo, ki je imel veliko spoštovanje vseh, ki so ga kdaj poznali. Bil je veliki vizionar in imel je izjemne pogajalske sposobnosti.


Igralci so imeli svojega predsednika za drugega očeta


Po tem črnem dogodku v zgodovini kluba je njegov glavni pomočnik Saporta sklical nove volitve. Novi predsednik je postal Luis De Carlos. Predsednik je postal brez boja, saj drugih kandidatov sploh ni bilo.
Leta 1979 se je v spomin preminulemu predsedniku igral prvi pokal Santiago Bernabeu. Na tem pokalu so sodelovale najboljše ekipe v Evropi tisti čas: AC Milan, Ajax, Bayern in seveda Real Madrid.

Leta 1980 se je v finalu pokala zgodila zelo zanimiv dogodek. Pomerila sta se Real Madrid in Castilla, ki je druga ekipa Reala. Castilla je do finala prišla potem, ko je izločila Hércules, Athletic Bilbao, Real Sociedad in Sporting Gijon . V finalu ime zmagovalca ni bilo vprašljivo, saj je veliki brat Real zmagal Castillo s 6:1. Istega leta je France Football proglasil Real Madrid za najboljšo ekipo leta. Glavni igralci v tem času (1970-80) so bili Del Bosque, Garcia Remon, Stielike, Santillana, Gordillo, … Klik


Real Madrid se je tudi v osemdesetih letih razvijal in dokazoval zakaj je najboljši klub na svetu. Leta 1982 je bil Real prvi klub, ki je na svoj stadion montiral video-semafor za rezultat in ostale podatke o tekmi, ki so jih spremljali gledalci na stadionu.

Celoten razvoj Realvega stadiona: klik

Počasi je na površje prihajala znamenita »Quinta del Buitre«. Leta 1984 je njen glavni predstavnik Emilo Butraguenio prvič zaigral za prvo ekipo Reala potem, ko je postal najboljši strelec 2. lige, kot igralec Castille.


Emelio Butraguenio

Že na svojem debiju proti Cadizu se je vpisal 2X med strelce. Že takrat je bilo jasno, da je Real dobil novo legendo in idola. Po koncu sezone je na mesto trenerja sedel Amancio, ki je pred tem treniral Castillo. S sabo je v prvo ekipo vzel tudi še enega obetavnega mladeniča, ki je slišal na ime Michel. Tako se je počasi sestavljala generacija, ki je skupaj blestela v mlajših kategorijah Reala. Za prvo ekipo so že dve sezone igrali še ostali trije znameniti člani Quinte: Sanchis, Vazquez in Pardeza.

Leta 1985 so odvijale nove predsedniške volitve. Zmagovalec je bil Ramon Mendoza. Istega leta je Real prvič osvojil pokal UEFA. Ta uspeh je ponovil še naslednje leto. Leta 1986 se je ponovno začela kraljevina Reala v La Ligi. Domače prvenstvo so osvajali, kar pet let zapored in ponovili klubski in državni rekord o osvojenih zaporednih prvenstvih. Glavni igralci poleg že omenjene »Quinte del Buitre« so bili še nekateri legendarni igralci, kot so Camacho, Valdano, Juanito, Santillana, Hugo Sanchez, Del Bosque, Gordillo, Chendo, Buyo, Schuster…


Znamenita Quinta del Buitre klik

Ko so leta 1990 osvojili še peti naslov zapored so igralci Reala postavili še en rekord, ki ga bo težko kdaj preseči. To je rekord v danih golih v sezoni, saj je Real to sezono zabil, kar 107 golov v 38. kolih. Leto kasneje so ponovno potekale predsedniške volitve, na katerih je še en mandat dobil Ramon Mendoza.


Igalci z osvojeno UEFA

2. aprila leta 1992, se je zgodil še en črn dan v zgodovini kluba. V prometni nesreči je umrl eden največjih ljubljencev navijačev – Juan Gomez »Juanito«. Juanito je vedno ostal v srcih navijačev, po svoji srčnosti, neprestani borbi in po odličnem nogometnem znanju. Navijači še danes na vsaki tekmi v 7. minuti (nosil je št. 7) vzklikajo znamenit napev v njegov spomin: »Illa, illa, illa, Juanito Maravila!!« .


Juanito