Don Santiago Bernabeu

Ker je prejšni teden potekala obletnica njegove smrti, sem pripravil kratek življenjepis največjega in najpomembnejšega človeka v zgodovini največjega kluba na svetu.
------------------------------

DON SANTIAGO BERNABEU DE YESTE
Un presidente irrepetible

8. junij 1895 - 2. junij 1978



Ko se govori o Santiagu Bernabeu se je potrebno zavedati, da to ni pogovor samo o glavnem možu v zgodovini Reala Madrida, temveč je govora o eni od najvplivnejših oseb v zgodovini nogometa. Zagotovo je Santiago Bernabeu najbolj karizmatičen in poznan predsednik kakega nogometnega kluba na svetu. Tukaj je kratka zgodovina človeka, ki je Real Madrid dvignil v take višave, da lahko govorimo, da je to največji in najuspešnejši klub v zgodovina nogometa in verjetno tudi športa na splošno. Svoj uspeh je dosegel s svojo inteligentnostjo in sposobnostjo vodenja ljudi. Velik vpliv so imeli tudi njegovi skrbno izbrani svetovalci in pomočniki.

Mladost Don Santiaga Bernabeu-a

Santiago Bernabeu de Yeste je bil rojen 8. junija 1895 v Almansiji (Albacete). Rodil se je kot sedmi in najmlajši otrok. Njegov oče Don Jose Bernabéu Ibáñez je bil odvetnik, njegova mama Doña Antonia Yeste Núnez, ki je bila po narodnosti iz Kube pa gospodinja. Ko je bil Santiago star pet let se je družina preselila iz Albaceteja v Madrid, kjer je obiskoval osnovno šolo Colegio de los Padres Agustinos de San Lorenzo del Escorial. To šolo je obiskoval skupaj s nekaterimi svojimi brati, s katerimi je tudi igral v šolski nogometni ekipi. Bil je odličen učenec, še boljši pa je bil v igranju nogometa. Leta 1902 (leto ustanovitve Real Madrida) je osvojil svojo prvo lovoriko. S svojo šolsko ekipo so bili prvaki med-šolske lige. Pri 14-letih se je z družino zopet preselili nazaj v rojstno kraj Albacete. Toda kmalu mu je umrla mama in družina se je zopet preselila v prestolnico – Madrid. Kmalu je s skupaj s še dvema svojima bratoma začel igrati za mlajše selekcije Real Madrida. Trener ga je sprva hotel postaviti za vratarja, temu pa se je uprl njegov najstarejši brat, ki je dejal, da je Santiago predober za branjenje gola. Pozneje se je to pokazalo, kot pravilno, saj se je Santiago zelo izkazal v mlajših kategorijah madridskega Reala.

Pravi začetek pri Realu

V sezoni 1913/14 je prvič zaigral za prvo ekipo Reala. V takratni ekipi so igrali: Cárcer; Marcelo Bernabéu, Irureta; Aranguren, Machimbarrena, Castell; Rodríguez-Eguinoa, Santiago Bernabéu, Juantorena, Saura y Sotero. Zablestel je že na svojem debiju in nato postal standardni član prve postave. V klubu je odigral 16 sezon. Eno sezono je med tem odigral tudi v Oviedu, kamor ga je preselila takratna oblast, kot civilnega uslužbenca. Med igranjem nogometa je tudi dokončal študij na Pravni fakulteti, ter postal pravnik, tako kot njegov oče. V svoji karieri ni nikoli oblekel dresa Furije, čeprav je bil eden najboljših igralcev v državi. Namreč takrat je bila oblast precej naklonjena Kataloniji in Baskiji, katerih igralci so tudi prevladovali v državni reprezentanci.


Mladi Bernabeu

Po končani aktivni nogometni karieri je bil tudi nekaj časa trener prve ekipe Reala. Da je postal trener je bil najbolj zaslužen do-takratni trener Juan Cárcer. Slednji je sprejel službo za trenerja pri Parisu, ob svojem odhodu pa je za svojega naslednika predlagal Bernabeu-a. Ta kot trener ni zdržal dolgo, saj se v tej vlogi ni dobro počutil. Kmalu se je v Španiji začela državljanska vojna. V njej se je za nacionaliste bojeval tudi Bernabeu. Po koncu vojne se je vrnil v Real Madrid v vlogi enega od direktorja kluba. Tisti čas je bil klub tik pred tem, da razpade. Stari Chamartin je bil porušen, igralci so zaradi težkih razmer, ali odšli, ali se upokojili. Nato je prišla še 2. svetovna vojna. V tem času je klub večinoma životaril. Nič boljše ni bilo z ostalimi klubi v Španiji. V času vojne se tako ni igralo državnega prvenstva.

Bernebeu, kot vodilni mož kluba

Po koncu vojne so se stvari počasi, a vztrajno izboljševale. Takratna uprava kluba v kateri je bil tudi Bernabeu, je počasi začela zbirati sredstva in prostovoljce, ki bi pomagali pri obnovitvi kluba in povrnitvi imena, ki bi znova nekaj veljalo med ljudmi. Z raznimi delavskimi akcijami so se stvari počasi začele premikati.


Bernabeu je tako rekoč z lastnimi rokami gradil Real Madrid

Po znameniti tekmi, na kateri je Real zmagal Barcelono s 11:1, sta zaradi izgredov igralcev in navijačev po tekmi morala odstopiti oba predsednika. Tako je prišel čas za spremembo na samem vrhu Real Madrida. Člani kluba so za novega predsednika izbrali Santiaga Bernabeu. To je bilo na dan, 15. septembra leta 1943. Njegov prvi projekt pri obnovi kluba je bila gradnja novega stadiona. Bernabeu je dejal: »Gospodje, potrebujemo velik stadion in naredili ga bomo!« Bernabeu si je za vizijo kluba postavil, da morajo za Real igrati najboljši igralci nogometa na svetu. Da je to lahko izvedel je potreboval najboljši stadion, ki bi bil na nivoju najboljših igralcev. Večina si je mislila, da je Bernabeu norec, ki ne ve kaj govori in ima prevelike načrte. Štiri leta pozneje je bila »norost« končana. Novi Chamartin je sprejel 75.000 gledalcev in je bil takrat največji stadion na svetu. Prvo tekmo je Real odigral z ekipo OS Belenses in zmagal s 3:1. Bernabeu je po stadionu zgradil še prvi trening center. V ekipo so kmalu začeli prihajati tudi najboljši igralci nogometa, ki so takrat brcali okroglo usnje na zemlji. Di Stefano, Puskas, Domínguez, Santamaría, Gento, Rial, Kopa, Amancio, Pirri, Zoco…

Toda to je bil šele prvi velik projekt Santiaga. Zgodba o uspehu se je nadaljevala, ko so pri francoskem časniku L´equipe prišli na idejo o ustanovitvi evropske nogometne lige za največje evropske klube. Idejo so sporočili vsem vodilnim klubom. Na tem je bil navdušen Bernabeu, ki je za dovoljenje vprašal špansko nogometno zvezo. Ti niso imeli ničesar proti in Barnabeu je potrdil udeležbo madridskega Reala. V prvi izvedbi tekmovanja, ki se je imenovalo Pokal državnih prvakov je sodelovalo 16 ekip. Tekmovanje se je pri vseh ekipah dobro prijelo in vsi so bili navdušeni. Prvih pet izvedb tekmovanja je pripadalo ravno Realu. Ta rekord o zaporednih naslovih (5) še danes stoji in težko je verjetno, da bi komu drugemu uspelo to ponoviti. Francoski novinarji so tako v šali to tekmovanje poimenovali, kar Pokal Real Madrida. Angleški The Times, pa je Reala poimenoval, kot Vikinge, ki osvajajo Evropo. Tako je še danes eden od vzdevkov Reala - Vikingi. Pod taktirko Bernabeua na čelu kluba je Real nato osvojil še šesti naslov, ki ga je osvojila generacija Ye-Ye, v kateri so bili v večini doma vzgojeni igralci, kot so Luis Regueiro, Molowny, Gento… Tisto moštvo Reala (1966) je edina ekipa do sedaj, ki je osvojila Pokal državnih prvakov (Liga prvakov) samo z domačimi igralci, brez tujcev. Takrat je Bernebeu uvedel tudi politiko, ki se kliče "Santiaguinas". Ta izraz pomeni, da mesto trenerja in ostalih funkcij v klubu prevzemajo bivši igralci kluba. Bernabeu je vedel, da ti upokojeni igralci najbolje vedo, kako mora ekipa igrati in najbolje razumejo psihologijo kluba, kar je ključnega pomena za Real Madrid.


Bernabeu v svoji klubski pisarni

V poznejših letih je Real osvajal v večini lovorike na domačem ozemlju. Bernabeu je vse skozi v vrste Reala vabil sijajne igralce, veliko pa jih je prišlo tudi iz domačih mladinskih vrst. Najbolj znani »njegovi« igralci so: Di Stefano, Puskas, Rial, Domínguez, Kopa, Santamaría, Gento, Pachín, Zoco, Amancio, Pirri, Sanchis, Santillana, Netzer, Breitner, Stielike, Juanito, Camacho, Del Bosque, Garcia Remon… Vsi igralci so ga izjemno spoštovali. Namreč Bernabeu jim ni bil samo predsednik. Bil jim je, kot drugi oče, ki jim je dajal nasvete tako o nogometu, kot o zasebnem življenju. Omeniti velja tudi njegovo desno roko Raymonda Saporto, kateri je bil njegov glavni svetovalec in najboljši prijatelj, ki pa je deloval bolj v ozadju kluba.


Drugi oče igralcem

Napeti trenutki

V svoji predsedniški karieri je imel tudi nekaj kontroverznih dogodkov. Na eno od tekem, zaradi osebnih razmer, ni spustil generala Millán Astray-a, ki je bil eden glavnih Francovih pomočnikov. Tega generala je to zelo užalilo, tako da je Bernabeu-u zagrozil s smrtjo. Da ni prišlo do najhujšega je posredoval general Muñoz Grandes, ki je bil tudi v Francovem štabu. Ta je stvar umiril, tako da se potem ni zgodilo nič hudega. Drugi tak dogodek se je zgodil na košarkarski tekmi. Real je igral tekmo z Maccabi Tel Aviv-om v Madridu. Predsednik tega kluba je bil general Moshé Dayán. Ta predsednik je bil eden glavnih ljudi v Izraelski državi, ter tudi velik Madridista, zato ga je Bernabu tudi sprejel v častni loži. Problem pa je bil v tem, da so bili takrat odnosi na relaciji Španija-Izrael zelo vroči in Francova vlada ni priznala Izrela, kot države. Tako je Bernabeu s to potezo zelo razjezil vodstvo države s Francom na čelu.

Zasebno življenje

Že prej, leta 1940 se je Santiago tudi poročil s Mario Valenciano, ki mu je bila v veliko podporo. Vseskozi je bil predsednik Reala zelo dejaven, ter vedno bolj znan in priljubljen med svojimi oboževalci in pripadniki kluba. Bil je eden najbolj popularnih Špancev v tistem času. Čeprav je bil na enem od najbolj vplivnih položajev v družbi je bil vedno odprt do ljudi in prav nič vzvišeno ni deloval. Vsi, ki so ga poznali so dejali, da je bil zelo prijazen in pozitiven čovek. Ob vseh teh uspehih pa se je tudi staral in tako so se počasi začele pojavljati tudi zdravstvene težave. Prvič so se težave s zdravjem začele leta 1977. Santiago je na počitnicah zbolel in zdravniki so mu priporočili počitek, saj so mu odkrili da boleha za rakom. Toda na opozorila zdravnikov se Bernabeu ni kaj dosti zmenil in tako je odpotoval na tekmo Reala, ki se je takrat pripravljal na novo sezono. Nekaj dni pozneje se mu je stanje poslabšalo, tako da so ga morali operirati. Zdravje se mu je tako za silo izboljšalo. Po operaciji ga je najprej s Zlato medaljo zveze obdarila Španska nogometna zveza za vso njegovo delo v španskem nogometu. Kmalu ga je sprejel tudi španski kralj Juan Carlos 1. , ki ga je obdaril z največjimi državniškimi častmi. 8. maja leta 1978 je mesto Madrid pripravilo slavnostno večerjo na kateri so ga proglasili kot častnega meščana mesta Madrid. Bernabeu je bil na tej večerji vidno ganjen. Na tej večerji je dejal: »V Madridu sem od leta 1900. Vedno sem poskušal dati največ temu mestu, saj je tudi mesto dalo meni zelo veliko.« Kljub temu, da je bilo njegovo zdravstveno stanje saj za silo stabilno, se je v javnosti vedelo, da je Bernabeu resno bolan. Svojo zadnjo tekmo, kot predsednik Reala, si je ogledal kultni El Clasico, ki ga je Real tudi zmagal. Na tej tekmi so ga počastili tudi navijači, kot da bi vedeli, da ga zadnjič vidijo na svojem stadionu. Ko se je pojavil v svoji častni loži je celoten štadion, ki je takrat sprejel 120.000 ljudi, vstal in ga pospremil z glasnimi ovacijami.

Njegovo zdravstveno stanje se je dokončno poslabšalo 29. maja 1978. Pripeljali so ga v bolnico, kjer je 1. junija padel v globoko komo. Dan pozneje, 2. junija je umrl. Takrat je bil star nekaj manj, kot 83 let. Tisti čas se je igralo ravno SP v Argentini. Fifa je v znak spoštovanja do Bernabeua, prekinila prvenstvo za tri dni. Na njegovem pogrebu v rojstnem kraju Albacete, kjer je tudi pokopan, se je zbralo preko 100.000 ljudi.


Pogreb Bernabeu so pospremile množice

Uspehi

Klubu Real Madrid je poklonil celotno svoje življenje. Bil je igralec, trener, direktor in 35 let, ter 6 mesecev tudi predsednik kluba. Leta 2002 ga je FIFA oznanila, kot prejemnika nagrade FIFA Order of Merit KLIK, ki je največje priznanje, ki ga je lahko deležen nekdo, ki deluje v nogometu. V njegovem vladanju Real osvojil neverjetnih 119 lovorik (nogomet in košarka). V njegovo čast je Real Madrid tudi poimenoval svoj stadion.


Bernabeu s vsemi svojimi lovorikami

------------------------------------------

VSE LOVORIKE BERNABEU-A:

[quote]Nogomet:
16 Ligas
6 Copas de Europa
6 Copas de España
1 Copa Intercontinental
2 Copas Latinas
2 Pequeñas Copas del Mundo
1 Trofeo Año Santo Compostelano
1 Costa del Sol
1 Conde de Fenosa
1 Ciudad de Palma
1 Aid El Kabir
1 Benito Villamarín
1 Colombino
1 Mohamed V
5 Teresa Herrera
5 Ramón de Carranza
1 Inmortal Gerona
1 Concepción Arenal
1 75 Aniversario Real Madrid

Košarka:
19 Ligas
18 Copas de España
6 Copas de Europa
3 Copas Intercontinental
8 Campeonatos de Castilla
11 Torneos de Navidad